Glavna priporočila za sanacijo stavb po poplavah

Vsi tisti, ki so se že soočili s poplavami vedo, da te za seboj pustijo dolgotrajne posledice. Ko se enkrat voda umakne in upade, v stanovanjih, kleteh, stavbah ostane škoda, ki pa jo je potrebno učinkovito sanirati. Kako se pravilno lotiti te naloge, smo povprašali strokovnjak za področje nosilnih konstrukcij, statike in sanacijo vlage, Jožeta Kosa iz Gradbenega inštituta ZRMK.

Kaj je tisto kar moramo najprej storiti? Kakšni naj bodo prvi ukrepi?

Če to nismo storili pred poplavo, je potrebno še pred pričetkom črpanja in čiščenja, po vsaj delnem znižanju voda, odklopiti električno napeljavo in preveriti stanje tudi drugih strojnih instalacij, predvsem plina in vode. Pred čiščenjem naj lastnik fotografira nastalo škodo, ki bo koristna za kasnejše uveljavljanje škode pri zavarovalnici. Potem lahko začnemo z grobim čiščenjem: odstranjevanjem naplavin ter kasneje seveda vsega pohištva in dotrajanih tlakov iz prizadetih prostorov. Potem stanje znova dokumentiramo, čas pa je tudi za prvi podrobnejši pregled poškodb in oceno škode, kar naj izvedejo za to usposobljene ekipe cenilcev. To je tudi faza, ko glede na resnost poškodb in tudi glede na osnovno zasnovo obodnih površin prostorov oblikujemo odločitve oziroma rešitve o načinu sušenja, predvsem pa o smiselnosti ohranjanja posameznih dotrajanih in že prej neustrezno zasnovanih elementov stavbe.

Kdaj torej začnemo s sušenjem?

Takoj po čiščenju prostorov in odstranitvi poškodovanih ter neustrezno zasnovanih elementov.

Kako naj poteka sušenje?

Potrebno se je odločiti med naravnim in mehanskim izsuševanjem. Naravno sušenje je, ko notranjost intenzivno ogrevamo ter večkrat dnevno po pet ali deset minut zračimo s prepihom. To je poceni a je dokaj počasno. Masivno grajeni zid debeline od 30 do 40 cm se do še sprejemljive stopnje navlaženosti (ko bi lahko že pričeli s finalizacijo) suši vsaj od štirih do šestih mesecev. Še bistveno počasneje se po naravni poti sušijo kletni prostori. Je pa to sušenje v jesenskem in zimskem obdobju, ko je zunanji zrak bolj suh, bistveno hitrejše kot poleti. Veliko hitreje pa zidove in tlake izsušimo umetno oziroma prisilno tako, da v prostore namestimo kondenzacijske razvlaževalnike zraka. Od teh lahko vsak ob ustreznem ogrevanju objekta iz zidov in tlakov dnevno odvzame od 50 do 70 l vode.

Pri mehanskem sušenju so seveda tudi določeni stroški, nam lahko poveste okvirni znesek?

Stroški sušenja zgradbe s 100 m površine običajno znašajo od 1500 do 2000 € brez davka. V tej oceni niso upoštevani stroški za porabljeno električno energijo. Ti so pri takih sušenjih v vsakem primeru dokaj visoki in za enostanovanjsko hišo običajno znašajo od 150 do 200 €.

Na kaj vse na stavbi moramo biti pozorni?

Razen zidov, tlakov, moramo oceniti tudi trdnost gradiva v nosilnem zidu, kjer predlagam, da se ob vidnih močnejših globinskih poškodbah ali degradiranih območjih, lastnik posvetuje s strokovnjakom. Preverite pa tudi ometane stenske površine. Če so stenski ometi zaradi kapilarnega vlaženja iz terena ali zaradi prejšnjih poplav že močneje kontaminirani s hidrofilnimi vodotopnimi solmi, te odstranimo vsaj v višini pol metra nad vidno mejo poškodb. Nakopičene soli v zgornjih plasteh ometa namreč v času kristalizacije povzročajo stalno propadanje ometov in opleskov. Notranje omete odstranimo tudi v primeru močnejše kontaminacije s fekalijami ali kurilnimi olji.

Na kaj je potrebno biti pozoren v prihodnje?

Pri sanaciji poplavljenih stavb moramo posebno pozornost posvetiti tudi pravilni izbiri ustreznih materialov in postopkom izvedbe, da čim bolj zmanjšamo nastalo škodo. Če leži objekt na bolj ogroženem območju, kjer lahko pričakujemo nove poplave, sanacijo načrtujemo tako, da bodo prihodnja zalitja povzročila čim manj škode na opremi in stavbi. Če je možno dražje opreme na hranimo v pritličju. Pazimo tudi, da bo posledice mogoče tudi hitreje odpraviti, recimo, priporočamo uporabe keramičnih tlakov, saj so lesene obloge bistveno bolj občutljive in jih v večini primerov po navlaženju ni več mogoče obdržati. Hkrati s tem preučimo tudi možnost izvedbe drugih preventivnih posegov, kot so nasipi ali ustrezno visoki armirano betonski ograjni zidovi, katerih vhodne odprtine je laže zapreti z vrečami peska.